Besedje za pomen "sinova žena" v slovenskih narečjih in kajkavščini (po gradivu za Slovenski in Hrvaški lingvistični atlas)
Leksika sa značenjem "snaha" u slovenskim i kajkavskim govorima (prema SLA i HJA)
- V prispevku je predstavljeno slovensko narečno besedje za pomen ‘sinova žena’ v Slovenskem lingvističnem atlasu (SLA) v primerjavi s kajkavskim narečnim besedjem za ta pomen, zbranim za Hrvaški jezikovni atlas (HJA). Narečno gradivo, zbrano za ta dva temeljna nacionalna dialektološka projekta je namreč zanimivo tudi za raziskovanje slovensko-hrvaškega jezikovnega stika, saj zlasti v Pomurju in Medžimurju, v Posotelju, Beli krajini, na Kostelskem in v Gorskem kotarju ter v Istri jezika in njuna obmejna narečja bolj postopoma prehajajo eden v drugega in imajo zato mnoge skupne značilnosti tako na fonološki in morfološki kot tudi na leksikalni ravnini. Na primeru narečnega gradiva za vprašanji SLA-V614 snaha in HJA-V548 snaha, nevjesta je skupaj z morfonološko analizo in kartografskim prikazom prostorske razširjenosti narečnih leksemov predstavljen tudi način komentiranja narečnega gradiva v SLA.
- Slovensko dijalektno gradivo prikupljeno za Slovenski lingvistički atlas (SLA) i kajkavsko dijalektno gradivo prikupljeno za Hrvatski jezikovni atlas (HJA) zanimljivo je za istraživanje slovensko-hrvatskog jezičnog dodira jer osobito u Prekmurju i Međimurju, predjelu oko rijeke Sutle, u Gorskome kotaru, Beloj krajini i Istri jezici postupnije prelaze jedan u drugi, a tamošnji dijalekti zato imaju mnoge zajedničke značajke, kako na fonološkoj i morfološkoj, tako i na leksičkoj razini. Na primjeru dijalektnog gradiva za pitanja SLA-V614 snaha te HJA-V548 snaha, nevjesta predstavljen je, skupa s morfonološkom analizom te s kartografskim prikazom njegove prostorne proširenosti, i način komentiranja dijalektološkoga gradiva u SLA.